Strast do igranja namiznih iger mnoge popelje na pot ustvarjanja družabne igre. V Sloveniji imamo kar nekaj avtorjev, ki jih bom v prihodnje na blogu tudi predstavila. Kako težko delo imajo in kako za igro potrebujejo mnogo časa, sem pred kratkim že objavila, ko sem pisala o Marku Potočniku ter Milanu Grašiču iz Pillar labs, ki se s svojim Starcatraz pripravljata na Kickstarter. So pa ustvarjalci in avtorji družabnih iger doma tudi na sosednjem Hrvaškem, nekateri zelo uspešni.
Mladi Kristian Čurla je leta 2013 s svojo igro Tides of Time odšel v Essen in jo tam predstavil. Kupili so jo Poljaki (Portal Games), s katerimi še danes sodeluje in razvija nov projekt. Zanjo je bil nominiran za Golden Geek Award. V svetu je prodal več kot 50 tisoč primerkov, na Hrvaškem le približno 50. Pravi, da je njegov zaslužek minimalen, bolj ga veseli, da je poznan med avtorji družabnih iger. Gre za igro s kartami in card drafting mehanizmom.
Tudi Filip Neduk se je odločil srečo poiskati v Essnu. Leta 2011 je navdušil slavni CGE z Goblins Inc. in prodal približno 10 tisoč izvodov. Lani je skupaj s Čehi izdal Adrenaline. Poudarja, da je projekt izdelave igre dolgotrajen in nikakor ne čez noč. Treba je pripraviti dobro zgodbo, dober mehanizem, prototipe, vse skupaj testirati, napisati dobra pravila, kar je še posebej zahtevno, saj morajo biti kratka, jasna in razumljiva. Potem je tu dizajn, ilustracije, ki igro prodajo ali ne in seveda celotna proizvodnja. Pravi, da mu je lažje delati s tujimi proizvajalci, saj imajo stvari utečene in gre vse hitreje.
Kako stvari stojijo, so na svoji koži preizkusili avtorji družabnih iger Ivan Ferenčak, Goran Belanjek, Hrvoje Kordić in Ivan Kraljić iz Zagreba, ki so ustvarili Vaults. Z njo so odšli na Kickstarter in zaslužili slabih 15 tisočakov, s katerimi so ustanovili svoje podjetje. Danes sodelujejo z Italijani, Poljaki, Nemci, Španci in Finci. Priporočajo predvsem potrpljenje. Ustvarili so že dodatek za to igro ter gusarsko Scull port. Veseli so, da se zaenkrat lahko od tega živijo. Največje težave imajo z drago in zahtevno proizvodnjo, saj na Hrvaškem ni specializiranega podjetja, ki bi se ukvarjalo z izdajo namiznih iger. V tujini je vsega več na izbiro, tujina ima svoje standarde, na Hrvaškem pa nimajo dostopa do osnovnih stvari, kot so škatle. Žalosti jih, da kultura igranja namiznih iger pri sosedih ne obstaja ter da ljudje ne poznajo modernih iger, le klasične Monopoly in Človek ne jezi se, pa še te so po mnenju večine za otroke. Hrvaška je na tem nivoju ostala in ne napreduje. Opažam, da je tudi v Sloveniji tako, čeprav se stanje vsako leto za kanček izboljša.
Hrvaški proizvajalec Josip Brnić, ki je izdal že 25 iger, pa pravi, da so igre daleč najbolj priljubljene v Nemčiji, da so tam z igranjem premagali turobne povojne čase. Mnoge njegove igre so tematsko vezane na Hrvaško, nekaj pa je univerzalnih. Od tega posla živi že leta, vedno pa tvega, ko na trg pošlje novo igro, saj ne ve, ali bo sprejeta.
