Avtor: Eljan Reeden
Ilustrator: Jennifer Baule-Prinz
Založnik: HABA – Habermaaß GmbH
Izšla: 2014
Tip: otroška, iz kolekcije Moja prva igra
Kategorija: spretnostna
Način: spomin
Predviden čas igranja: 5′
Priporočena starost: 2+
Število igralcev: 1-3
Jezik: neodvisna od jezika
Zgodba Bärenhunger:
Igra ima medveda, ki ga sami sestavite, kar je zelo preprosto. Otroci ga lahko poimenujejo, kakor želijo, saj je to njihov mali medo, ki je zelo lačen. Zato ga morajo nahraniti. To na različne načine omogočajo različni scenariji.
Priprava igralne površine:
Pripravimo medveda (ga sestavimo), 12 žetonov hrane v 6 barvah (riž, krompir, korenje, jagode, špinača, borovnice), krožnik, žlico in kocko.
Potek igre:
Igra se začne s prostim igranjem. To omogoča spoznavanje igralnega materiala. Z otrokom se pogovarjate o tem, kaj vidi, kaj rad je, kakšen je medo, kako mu bo ime… Nato prime žlico in poskuša nahraniti medveda. Vam se to zdi preprosto, za dvoletnika pa to ni.
Prva igra se imenuje: kruli, kruli – majhen medo je zelo lačen. Gre za kooperativen scenarij. Pripravite medveda ter borovnice, špinačo, korenje in jagode na krožnik. Otrok meče kocko. Poimenuje hrano, ki jo pokaže kocka. Če je odgovor pravilen, ga pohvalite, sicer ga spodbujajte, da se spomni, kaj je to. Nato otrok poišče poimenovano hrano na krožniku, jo vzame, položi na žlico in nahrani medveda skozi njegova usta. Če mu hrana pade iz žlice, jo položi na mizo pred medveda. V kolikor hrane, ki jo pokaže kocka, ni več na krožniku, potem preprosto igralec poda kocko naprej. Kocka ima še 2 različna simbola. Na enem ima medo odprta usta. Takrat lahko izberete poljubno hrano za medveda in ga nahranite. Drug simbol ima medveda, ki ima umazan slinček. Takrat pa otrok izbere poljubno hrano in jo položi na mizo pred medveda. Ko je krožnik prazen, se igra konča. Žetone s hrano, ki ležijo na mizi pred medvedom, položite na kup, zraven pa naredite kup z žetoni, ki so pristali v medvedovih ustih. Če je ta kup večji, so otroci zmagali.
Sledi igra: baši, baši – majhen medo je sestradan. Gre za zabaven scenarij, v katerem hranite medveda ter se igrate spomin. 12 žetonov s hrano premešate in jih postavite v mrežo z licem navzdol. V tem scenariju ne potrebujete kocke in krožnika. Otroci odkrijejo 2 polja s hrano, jo poimenujejo in primerjajo sličici. Če sta identični, vzame igralec najprej 1 in jo položi medvedu v usta, drugo položi predse kot nagrado. Če par ne ustreza, ga zapre in je na vrsti naslednji igralec. Ko so vsi pari odkriti, vsak otrok naredi kupček iz žetonov, ki jih ima pred sabo. Zmaga otrok oz. otroci, ki ima oz. imajo najvišji/enak kupček.
Naslednja igra se imenuje: ugani, katera je moja najljubša jed? Duhovita igra, že za tiste, ki so dobri govorci, morda bolj primerna od 3 let naprej. Hrano razporedite na krožnik in ga položite na sredo. Medo, žlica in kocka niso potrebni. V smeri urinega kazalca si otroci zamislijo priljubljeno hrano in vprašajo soigralce, kaj si je zamislil. Drugi otroci ga izmenjaje sprašujejo tako, da jim on odgovori z ja ali ne. Če je odgovor ja, lahko otrok ugiba, katera hrana je to. Če ugotovi, za nagrado dobi 1 hrano iz krožnika. Če ne, potem sprašuje naslednji otrok. Ko se ugotovi skrita jed, je na vrsti naslednji igralec, ki si zamisli svojo najljubšo hrano. Igre je konec, ko si je vsak otrok vsaj dvakrat zamislil svojo najljubšo jed. Otroci vsak svoje pridobljene žetone položijo v vrsto enega zraven drugega. Tisti, ki ima najdaljšo vrsto, zmaga.
Mnenje o Hungry as a Bear:
Igra iz kolekcije Moja prva igra podjetja HABA je zame vedno pameten nakup. Majhnemu otroku namreč daje mnogo možnosti, da se nauči kaj novega preko igre. Navodila oz. pravila dopuščajo namige, predloge, kako izkusiti igralni material in kako ga uporabiti v različnih scenarijih. Dopušča svoje interpretacije, dodatke, kar mi je še posebej všeč, saj lahko igro prilagodite razvoju otroka. Spodbuja otrokove sposobnosti in spretnosti, predvsem motorične (sestavljanje medveda, hrana na žlici mora priti v medvedova usta, nauči se metati kocko), koncentracijo, sposobnost empatije in jezika (trenirajo jezikovne spretnosti ter se učijo novih besed).
Če skupaj navijamo, da to otroku emocionalno moč in ustvari dobro razpoloženje. Potrdi jih v dejanjih in spodbuja povezovanje znotraj skupine ali družine. Poleg tega je igranje zabava, če se ob tem kaj novega naučimo, skoraj brez napora, pa toliko bolje.
To je ena izmed tistih iger v kolekciji, ki, poleg skupinske zmage otrok, dopušča možnost individualne zmage. Poraz in zmaga sta torej del igre. Če zmagajo, so seveda zelo srečni in veseli. Če zgubijo, so žalostni, razočarani, včasih jezni, včasih pa prenesejo poraz bolje kot odrasli. Starši morajo pokazati zanimanje za otrokova čustva, se z njim veseliti ali ga potolažiti. Če otrok zgubi, mu morate zagotoviti in povedati, da bo novo igranje prineslo novo možnost za zmago, da se ne sme predati. Seveda se otroci različno odzovejo na poraz, večina pa vseeno le rada zmaga. S tem ga počasi navajate na svet družabnih iger, kjer v večini zmaga le en igralec. Postanejo pa tudi čustveno močnejši, stabilnejši. To jim pomaga ne samo pri igri, temveč tudi v življenju, saj se naučijo sprejemati vzpone in padce.
Igro lahko začinite tako, da (ker bi praviloma radi vsi začeli) začne tisti, ki je zadnji jedel nekaj, kar sicer otroci ne jedo radi. S tem jih spodbudite, da morda naslednjič le poskusijo kakšno novo, nepriljubljeno, zdravo jed.
Otroci lahko igrajo tudi scenarij za mizo med kosilom ali večerjo brez igralnega materiala. Igrajo se prehrambenega detektiva. Raziskujejo, kaj je za kosilo, stvari poimenujejo, zanima jih, kaj je v njih. Otrok lahko zapre oči, vi pa mu daste nekaj v usta. Ugotoviti mora, kaj je to. Lahko mu ponudite tudi dve različni stvari hkrati, kar bo še težje.
In za konec o tej lepi igri, popolnoma v Habinem stilu, še tole. Materiali so ravno prav veliki za tako majhne otroke. Če bi bili manjši, bi jih težko prijeli, z večjimi pa ne prispevamo k razvoju fine motorike. Pa da ne boste mislili, da gre hrana preprosto v medvedova usta. Še kakšni triletniki imajo težave in zgrešijo. Odvisno od tega, kako natančni so otroci. Tisti bolj površni imajo seveda več težav.
