Med odprtjem Sueškega prekopa leta 1869 in začetkom prve svetovne vojne leta 1914 se je odvijal nagel razvoj parnikov. Postajali so večji, hitrejši, modernejši. Še leta 1870 je bilo veliko hitrih jadrnic (“clippers”), a parnik “Scotia” je že plul po Severnem Atlantiku, pa tudi druga velika plovila, kot so: “Mauretania”(Cunard), “Olympic”(White Star) in “Imperator”(Hapag). Osrednja stvar ekonomske igre Transatlantic je morska menjava.
2 do 5 igralcev sta/so lastniki ladijskega podjetja, ki prevaža tovor, pošto in potnike. Podjetje na trgu kupuje nove parnike, vsak je zgodovinski in ima individualne tehnične podatke. Konkurenca v Severnem Atlantiku je še posebej močna, kjer dominira “Blue Riband”, ki je stvar prestiža in dobičkonosna naložba hkrati. Da bi ladijsko podjetje cvetelo, ni dovolj le, da lastnik nakupi najboljše parnike. Slednji morajo dobiti dovolj premoga in trgovskih mest.
Transatlantic poganjajo karte. Vsi igralci na začetku prejmejo enako število in vsebinsko enake karte. Ko ste na potezi, odigrate karto in z njo izvedete akcijo. V igro prihajajo nove karte, vi pa vzpostavljate svoj kupček kart z novimi in izboljšanimi možnostmi. Cilj je, da s svojo trgovsko floto čim bolje upravljate. Gre torej za morsko strateško igro, v kateri sreča ne igra bistvene vloge, je pa veliko interaktivnih možnosti in težkih odločitev.
Igra Transatlantic je šele dobro izšla, namenjena je vsem od 13 let naprej, traja pa vsaj uro in pol. Njen avtor je Mac Gerdts, ilustrator pa Dominik Mayer.
